Hrana v ?asu podnebnih sprememb - a podcast by RTVSLO – Ars

Kaj danes damo na svoj krožnik, je v lu?i globalnih podnebnih sprememb postalo del zelo zapletene zgodbe z vrsto daljnosežnih posledic. Spekter ?loveških dejavnosti, povezanih z pridelavo hrane, njenim transportom, predelavo, prodajo, pripravo in konec koncev tudi z odpadno hrano, dejavnosti torej, ki tvorijo t. i. prehranski sistem, prispeva kar tretjino antropogenih izpustov toplogrednih plinov.

Iz te perspektive se zdi povsem samoumevno, da k resnemu zmanjšanju emisij nujno sodijo tudi globoke spremembe na podro?ju hrane. A tako kot venomer, ko se soo?amo z nujnostjo spreminjanja ute?enih navad, takšne spremembe niso ne preproste in tudi ne vedno sprejete z razumevanjem.

Eno izmed nevralgi?nih to?k sodobnega prehranskega diskurza denimo predstavlja poraba mesa in drugih živil živalskega izvora. Skozi ve?ji del zgodovine je bila mesna prehrana skoraj izklju?no v domeni bogatih slojev prebivalstva. To se je skozi drugo polovico 20. stoletja v t. i. razvitem svetu spremenilo. Industrijski na?in gojenja živali in predelave mesa je omogo?il, da je meso postalo sorazmerno poceni in vedno pri roki, naraš?anje kupne mo?i po svetu pa je v zadnjih desetletjih vedno spremljala tudi vse intenzivnejša poraba mesa. Tako se je v zadnjih 50ih letih proizvodnja mesa potrojila in je v letu 2018 znašala 341 milijonov ton. Tri ?etrtine kmetijskih površin je danes tako ali druga?e namenjenih proizvodnji mesa.

Okoljski odtis sodobne proizvodnje hrane pa se seveda ne kon?a pri preštevanju koli?ine toplogrednih izpustov. Hrana je danes dobrina, s katero se v obliki najrazli?nejših izdelkov kuje precejšnje dobi?ke, pri tem pa se ne upošteva dejanske vrednosti oziroma cene izsekavanja (pra)gozdov in kr?enja habitatov na splošno, uni?ujo?ega vpliva pesticidov na števil?nost žuželk ter na vodne in talne ekosisteme, ter vseprisotne prekomerne izrabe vode, ?eprav utegnejo biti prav ti dejavniki za pestrost in dolgoro?no odpornost življenja na planetu še celo bolj odlo?ilni.

In potem smo tu mi, posamezniki in posameznice, potrošniki in potrošnice, ki naj bi s svojimi lastnimi prehranskimi izbirami tudi pomagali usmerjati prihodnje trende v kmetijstvu in prehranski industriji v bolj trajnostne vode, pri tem pa imamo glede tega, kaj je za nas prava in ustrezna prehrana zelo razli?na – in v?asih diametralno nasprotna - mnenja.

Nekaj vidikov te zelo kompleksne in prepletene zgodbe, katere del vendarle vsi skupaj smo, smo naslovili v tokratnih Glasovih svetov. V pogovoru so sodelovale izr. prof. dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaravni razvoj Focus in Nika Tav?ar iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Foto: Pixabay,cc

Further episodes of Glasovi svetov

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars