Kolesarji ne dolo?ajo moje poti! - a podcast by Radio Ognjišče

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem za?etku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi ?rkami in jih bo na žalost za pridobivanje politi?nih to?k vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepri?evalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na sre?o pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporo?ila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resni?nosti naredi kak ?udež, resni?no izkazal za ?udežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Ve? tiso? mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob za?etku krize poro?al duhovnik iz Štandreža Karlo Bol?ina, je bila realnost nekje tam ?ez, a smo se kaj hitro za?eli zavedati, da ta realnost lahko kmalu ?aka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politi?ne stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi ve? sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na sre?o bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa ?eprav je ohranila ve? sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob prepla?anih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiš?ih zaš?itne opreme ob za?etku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, ?lovekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj ve?, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomo?jo podobnih kolesarjev dobila primat v Nem?iji in ustoli?ila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z o?etom so že del ve?nosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Po?ivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, ?e to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. ?eprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izni?ijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z o?etom so že del ve?nosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Po?ivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej ?ustveno, pa? nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v o?eh iskrice veselja in upanja, na?rtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih o?eh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj nau?iti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogo?e iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preve? zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogo?e delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogo?e opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izpla?evali potni stroški. ?as koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, na?rti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogo?i preko spleta in nih?e ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je ?as krize le ?as priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj nau?iti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogo?e iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne dolo?ajo moje poti. To dolo?am sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, doma?ih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Further episodes of Naš pogled

Further podcasts by Radio Ognjišče

Website of Radio Ognjišče