Marijan Dovi?: "?e je pozabljanje naraven proces, je nesmrtnost kompleksen družbeni mehanizem" - a podcast by RTVSLO – Ars

Slovenci imamo kar dva  kulturna praznika: enega velikega in ta resnega, ki je tudi dneva prost, in ta veselega, na za?etku veselega decembra. Oba sta, kot vemo, povezana z našim najve?jim pesnikom. Takšno obilje kulturnih praznikov je vsekakor svojevrstna posebnost, je pa poleg vseprisotnih spomenikov zelo jasen znak, da je bila kanonizacija Franceta Prešerna v sam vrh nacionalnega kulturnega panteona nadvse uspešna. Prav naslanjanje na Prešernovega pesniškega genija je služilo kot klju?no sredstvo za nacionalno formiranje in samorazumevanje v drugi polovici 19. stoletja in še tudi v 20. stoletju.

In vendar podrobnejši pogled razkriva, da takšna interpretacija umetnikove družbene vloge le ni zgolj slovenska posebnost. Primerjalne literarne študije namre? razkrivajo številne, v?asih prav presenetljive vzporednice pri vzpostavljanju razli?nih narodov, predvsem na tako imenovani evropski periferiji.

To nazorno potrjuje tudi v angleš?ini napisana znanstvena monografija Great Immortality – torej Velika nesmrtnost v slovenskem prevodu – s podnaslovom Študije o evropskem kulturnem svetništvu, ki je letos prejela sploh prvikrat podeljeno nagrado Evropskega društva za primerjalno književnost za odli?nost pri skupinskem raziskovanju.
Foto: iz osebnega arhiva Marijana Dovi?a

?eprav so vzporednice med razli?nimi nacionalnimi pesniki, ki jih avtorji in avtorice Velike nesmrtnosti ozna?ijo kar za kulturne svetnike, presenetljive, pa je bil za njihovo ustoli?enje klju?en ugoden zgodovinski trenutek.

»Treba se je bilo roditi ob pravem ?asu in treba je bilo napisati prava dela,« izpostavlja višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU izr. prof. dr. Marijan Dovi?. »Takšna, ki jih rojaki, zlasti generacije naslednikov, prepoznajo kot konstitutivna za narod. Danes ni mogo?e, da bi se kateremukoli umetniku zgodilo kaj takšnega.«

»Vrh so kulturni svetniki dosegli ob koncu 19. stoletja in še na za?etku 20. Potem so se ti kulti spremenili. Niso imeli ve? toliko religioznih obeležij, ki so bila tako zna?ilna za 19. stoletje, in so pogosto tudi nekoliko okameneli. Bili so zelo živahni, danes pa niso ve? tako izraziti. Se pa lahko v dolo?enih okoliš?inah stvari tudi vra?ajo.«

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars