Samo Stani?: Ko nam uganke vesolja pomagajo spoznavati našo atmosfero - a podcast by RTVSLO – Ars

Razumevanje nenavadnih pojavov v vesolju je lahko tesno povezano z razumevanjem pojavov tu na Zemlji. Vprašanja, ki jih znanosti denimo zastavljajo eksoti?ni kozmi?ni delci visokih energij, ki potujejo skozi vesolje in se ob?asno zaletijo tudi v Zemljino atmosfero, zahtevajo, da atmosfero zelo podrobno poznamo. Potem jo namre? lahko uporabimo kot orjaški detektor.
"Naš detektor [Observatorija Pierre Auger] je dejansko ogromen," pravi prof. dr. Samo Stani?, vodja Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. "Razprostira se na površini 3000 km2, kar je nekje med šestino in sedmino Slovenije. Na tleh je mreža 1660 talnih detektorjev, ima 24 posebnih teleskopov za merjenje šibke fluorescen?ne svetlobe, ki jo plazovi delcev v zraku povzro?ajo. Volumen zraka ima torej osnovnico 3000 km2 in 15 km višino, kar je 45 000 km3. To je veliko. Za primerjavo, vse vode v Jadranskem morju je 35 000 km3."
?e želimo izvedeti smer, iz katere so kozmi?ni delci prileteli, in njihovo energijo, je potrebno lastnosti atmosfere poznati ?im bolje. Pomembno je vedeti, kje so oblaki, kje so aerosoli in kakšne vrste so, kje nemara potekajo razelektritve.
Stanje atmosfere se spremlja z razli?nimi napravami, zelo pomembno vlogo imajo lidarski sistemi. Ti laserski radarji streljajo svetlobne pulze v atmosfero in na podlagi odboja te svetlobe lahko razberemo, od ?esa se je odbila in na kateri višini. Prav konstrukcija štirih lidarskih postaj za merjenje lastnosti atmosfere predstavlja klju?ni prispevek slovenske ekipe v kolaboraciji Pierre Auger. Za vrhunske raziskave kozmi?nih delcev ekstremnih energij so Zoisovo nagrado skupaj prejeli trije fiziki prof. dr. Andrej Filip?i?, ki smo ga v Podobah znanja že gostili, prof. dr. Samo Stani? in prof. dr. Marko Zavrtanik.
Lidarski sistemi se glede na svoj namen med seboj tudi razlikujejo. Poleg lidarjev za kolaboracijo Pierre Auger in za observatorij Polje teleskopov ?erenkova (Cherenkov Telescope Array), so na Univerzi v Novi Gorici razvili še tri druge lidarje. Dva sta v aktivni uporabi.
"Eden je v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovš?ini, drugi pa na observatoriju na Otlici," razlaga, prof. Samo Stani?. "Sta precej razli?ni napravi. Eden omogo?a identifikacijo delcev, drugi pa pregledovanje atmosfere." Z njihovo pomo?jo se danes opravljajo najrazli?nejše zanimive raziskave, od raziskav burje v Vipavski dolini do vloge aeorosolov biološkega izvora pri nastanku oblakov.
Foto: iz osebnega arhiva Sama Stani?a

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars