Sašo Džeroski: "Ogromno perspektivnih kadrov sploh ne dvignemo na nivo, ki bi ga lahko dosegli, ker so pri nas razlike v pla?ah v industriji in v raziskavah prevelike" - a podcast by RTVSLO – Ars

Vodja Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu "Jožef Stefan" Sašo Džeroski o trendih v umetni inteligenci, številnih možnostih njene uporabe in o vrednotah, ki usmerjajo njen nadaljnji razvoj.

Danes med razli?nimi metodami umetne inteligece, ki jih poznamo, prevladujejo t. i. globoke nevronske mreže, ki so na podlagi ogromnih koli?in podatkov izredno uspešne pri zelo zahtevnih nalogah, denimo pri prepoznavi slik ali obrazov. Ampak tovrstne metode imajo svoje notranje omejitve, ki danes postajajo vse akutnejše. Ne morejo namre? razumljivo pojasniti, kako so prišle do svojih rezultatov. To pa je na številnih podro?jih lahko zelo problemati?no. Evropska unija se je tako odlo?ila, da je za dolo?ene odlo?itve, ?e temljijo na uporabi umetne inteligence, nujno razumeti, na ?em temeljijo.

»?e recimo pristope umetne inteligence uporabljamo v javni upravi ali za oceno komu dati posojilo in komu ne, evropska regulativa nalaga, da morajo biti tovrstne odlo?itve razložene in utemeljene,« pojasnjuje prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja naIJS, kjer v pretežni meri razvijajo take modele stojnega u?enja, ki poleg tega, da omogo?ajo natan?no napovedovanje, te napovedi lahko tudi razložijo.

Od sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo do razvoja zdravil

Podro?ij, kjer je uporaba umetne inteligence lahko zelo dobrodošla, je ogromno. V pogovoru smo se dotaknili treh. Veliko sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo, ki je s sateliti Sentinel uspešno prevzela primat na podro?ju visokolo?ljivih satelitskih posnetkov. Obdelava množic satelitskih podatkov pa seveda zahteva nenehne izboljšave in nove pristope. Umetna inteligenca je vse bolj klju?na pri razvoju novih zdravil in pri napredni diagnostiki, ki omogo?a kvalitetnejše življenje bolnikom s kroni?nimi boleznimi. Odpira pa tudi vedno nove možnosti pri na?rtovanju bolj trajnostnih in okolju prijaznih praks. Tako denimo v kmetijstvu omogo?a prilagajanje uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev konkretnemu stanju na terenu, pa tudi stalno nadgradnjo modelov z vklju?evanjem novega znanja.

Klju?na bodo nadaljnja vlaganja

Slovenija ima na podro?ju razvoja umetne inteligence izredno tradicijo, ogromno znanja in dobrih raziskovalcev. Evropska unija ima z digitalno transformacijo ambiciozne na?rte in bo za to namenila veliko sredstev. Priložnost za Slovenijo se zdi na dlani. Prav pred kratkim je vlada sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence, a zanj še ni zagotovila finan?nih sredstev. Brez doma?ih finan?nih virov pa seveda tudi evropskih sredstev ne bo mogo?e po?rpati.

Obenem slovensko raziskovalno okolje ni najbolj stimulativno na najboljše. Znanstvene raziskave so brez dvoma klju?ni generator novega znanja. A ?e so denimo v Nem?iji pla?e v industriji za 20 do 30 odstotkov višje od tistih na raziskovalnih institucijah, so pri nas razlike tudi 200 do 300 odstotkov, je med drugim povedal prof. Sašo Džeroski.

Foto:Ars

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars