Tomaž Rodi?: "Satelit je v prvem letu tako zanesljivo deloval, da smo imeli bistveno ve? problemov na Zemlji kot v vesolju" - a podcast by RTVSLO – Ars

Pred letom dni sta v zemljino orbito poletela prva slovenska satelita in Slovenijo postavila na zemljevid držav z lastno vesoljsko tehnologijo. Ob prvi obletnici tega nedvomno zgodovinskega podviga smo preverili, kako deluje mikrosatelit NemoHD.

Pomembna novost, ki jo prinaša, je možnost video zajema. ?e so videoposnetki nadvse vsakdanja stvar na tleh, so  v orbiti pomembna novost, ki opira vrata za hitrejše in boljše odzivanje na dogodke, kot so denimo naravne nesre?e, ter podrobnejše spremljanje dogajanja na tleh.

»Zelo smo veseli, da se je do zdaj, ko je satelit že ve? kot 5 000 krat obkrožil Zemljo, izkazal kot zelo zanesljiv satelit, zelo dobro vodljiv in okreten,« je bil nad Nemom HD navdušen prof. dr. Tomaž Rodi?, direktor Centra odli?nosti Vesolje-SI, v katerem so satelit razvili.

Za razliko od klasi?nih satelitov se Nemo HD lahko obra?a in usmeri na tisto površino, ki bi jo želeli spremljati. Tako lahko spremljajo morsko obalo, pore?ja ali infrastrukturo, kot so železnice, avtoceste in daljnovodi. Gre za dodatno informacijo, ki nadgradi sliko, ki so jo že zbrali drugi sateliti, denimo evropski sateliti sistema Copernicus, ki pokrivajo ve?je površine, a s precej slabšo resolucijo.

»Predvsem smo hoteli pokazati, da lahko že relativno zgodaj med preletom usmerimo naše senzorje na cilj na Zemlji. Ko smo denimo še dale? na severu, nad Skandinavijo, že za?nemo pozicionirati satelit in ko pridemo v bližino Slovenije, lahko že pod nizkim kotom za?nemo opazovati neko sceno na Zemlji. Ko primerjate hitrost gibanja satelita, ki je 28 000 km/h, on pa gleda le eno to?ko, to nam je res dobro uspelo,« pravi Rodi?. »Tudi strokovnjaki z Evrospke vesoljske agencije so bili presene?eni, ko smo povedali, da so vsi posnetki, ki smo jih objavili na naši spletni strani, objavljeni brez kakršnih koli geometrijskih ali ?asovnih korekcij.«

Zmožnost usmerjanja pride do izraza tudi pri snemanju pore?ij rek. V enem preletu so denimo zajeli pore?je Save od izvira do Zagreba, kar lahko mo?no pospeši opazovanje. Klasi?ni sateliti, ki lahko gledajo zgolj navpi?no navzdol, bi za tako veliko podro?je namre? potrebovali 15 preletov.

V pogovoru s prof. Rodi?em tudi o konkretnih na?rtih za uporabo Nema HD, nadaljnjem razvoju vesoljskih tehnologij pri nas ter o vse bolj zahtevnih pogojih za delovanje na tem podro?ju, kamor globalno gledano vstopa vse ve? tudi manjših igralcev, orbite pa se vse hitreje polnijo s sateliti.

Foto: Vesolje-SI

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars