Uroš Cvelbar: Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja kot okolju prijazna alternativa na številnih podro?jih - a podcast by RTVSLO – Ars

Ioniziran plin oziroma plazma predstavlja ?etrto agregatno stanje snovi, ki v zadnjih letih svojo uporabno vrednost dokazuje na razli?nih podro?jih. Klju?no vlogo ima pri fuziji, postopku pridobivanja elektri?ne energije z zlivanjem jeder atomov, ki bi nam nekega dne lahko zagotovila izredne koli?ine ?iste energije.

S plazmo nad nevarne kemikalije
Vse bolj se plazma uporablja tudi pri razgradnji nevarnih kemikalij, od razli?nih strupov, farmacevtskih sredstev do cele vrste onesnažil, ki jih je sicer iz vode zelo težko odstraniti. Tudi pri ?iš?enju dolo?enih vrst površin lahko uspešno nadomesti okolju manj prijazne kemikalije. V zadnjem ?asu njeno uporabnost preizkušajo tudi v aeronavtiki in pri vetrnih turbinah, kjer veliko obetajo plazemski aktuatorji za kontrolo zra?nega toka. Uporablja se tudi pri dolo?enih postopkih v jeklarstvu. Glavna ovira za širšo uporabo plazemskih tehnologij je visoka poraba energije.

"Na tehtnico je potrebno dati energijo, ki jo ti sistemi potrebujejo za razelektritev plina, in koristi, ki jih tako dobimo," poudarja prof. dr. Uroš Cvelbar. "?e se lahko z uporabo plazme izognemo okolju škodljivim kemikalijam, so koristi za okolje dejanska dodana vrednost teh tehnologij."

Curek ioniziranega plina lahko prepre?i nastanek valov, škropljenja ...
A za nove možnosti uporabe je klju?no tudi razumevanje temeljnih fizikalnih mehanizmov. Poznavanje interakcij med plazmami in površinami teko?in je denimo klju?no za uspešno razgradnjo kemikalij in pri dolo?enih uporabah v jeklarski industriji ter še kje.

Prav sem se umeš?a v prestižni reviji Nature objavljeno prebojno odkritje prof. dr. Uroša Cvelbarja, vodje odseka za plinsko elektroniko na Institutu "Jožef Stefan", ki je skupaj s kolegi iz Južne Koreje pokazal, da lahko plazmo uporabimo za stabiliziranje sicer nestabilnih pojavov v teko?inah in tudi pojasnil fizikalne mehanizme, ki botrujejo tovrstnim pojavom.

Nove možnosti uporabe v astrofiziki
Novo razumevanje teh procesov odpira tudi nove možnosti pri raziskavah planetov in lun, ki imajo šibko ionizirane atmosfere, kot sta denimo Jupiter in Saturn, pa tudi pri interakcijah son?evega vetra z Zemljino atmosfero.

Ve? o odkritju v pogovoru z Urošem Cvelbarjem v oddaji Podobe znanja. Vabljeni k poslušanju.

Foto: iz osebnega arhiva Uroša Cvelbarja

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars