Žiga Zaplotnik: "Konec stoletja bi lahko imela Kredarica tako klimo, kot jo ima danes Krvavec." - a podcast by RTVSLO – Ars

Ob trenutnih podnebnih zavezah se Sloveniji obeta dvig 5°C do konca stoletja. To že ustreza razliki med ledeno in toplo dobo ali pa 800 metrom razlike v nadmorski višini, je v pogovoru izpostavil meteorolog dr. Žiga Zaplotnik.

Slovenija bo tako med predeli sveta, ki jih bodo podnebne spremembe nadpovpre?no prizadele. To ugotovitev klimatologi in meteorologi pogosto izpostavljajo, težje pa si je nazorno predstavljati, kaj to dejansko pomeni.

Meritve jasno kažejo, da se je do danes globalna povpre?na temperatura zraka segrela za 1,2°C do 1,3°C glede na predindustrijsko dobo. Obenem pa postaja vse o?itneje, da se dolo?eni predeli segrevajo mnogo hitreje od drugih. Kopno hitreje od oceanov, severna polobla hitreje od južne, polarna obmo?ja hitreje od ekvatorialnega. Prav razlike v hitrosti segrevanja so poleg splošno toplejšega podnebja osrednji motor spreminjanja dolgoro?nih podnebnih trendov, katerih u?inke lahko vse pogosteje ob?utimo tudi na lastni koži v obliki pogostejših vremenskih ekstremov, od dolgotrajnih suš do silovitejših padavin.

»Ob ekstremnih dogodkih sem po eni strani žalosten, ker povzro?ajo toliko škode, po drugi pa sem zadovoljen, da se jih je dalo fizikalno predvideti,« dvojni vidik svojega dela izpostavlja dr. Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. »Zdaj se potrjujejo vse tiste napovedi izpred desetletja, dveh ali treh. To pomeni, da znamo dolo?ene stvari zelo dobro opisati. Pomeni pa tudi, da bi se morali bolje pripraviti na te stvari, ki jih znamo napovedati … pa se ne.«

Kljub temu, da bo Slovenija med mo?no prizadetimi predeli sveta, se namre? pri nas mnogo premalo dejansko ukvarjamo s problemi, ki nam jih bodo podnebne spremembe nedvomno prinesle. Naslavljanje teh problemov bo zahtevalo mnogo manjšo porabo energije, prilagojen na?in življenja in druga?no na?rtovanje.

»?e želimo razumeti ukrepe, ki jih bo potrebno sprejeti, da ublažimo podnebne spremembe in tudi ukrepe, ki jih bo potrebno sprejeti, da se prilagodimo na že obstoje?e podnebne spremembe, potem je seveda potrebno dovolj dobro razumeti, zakaj se sploh dogajajo.«

V Podobah znanja je Zaplotnik tako pojasnil temeljne mehanizme, zaradi katerih imajo dolo?eni plini toplogredni u?inek, neposredno povezavo med toplejšim ozra?jem in ekstremnimi nalivi, kakršen je bil septembra v Ljubljani, ko je v eni uri padlo 94 mm dežja, pa tudi to, zakaj imajo spremembe v intenziteti gibanja zra?nih mas v ekvatorialnem pasu (t. i. Hadleyeva cirkulacija), neposreden vpliv na vreme pri nas.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.

Foto: Žiga Živulovi? jr./Bobo

Further episodes of Podobe znanja

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars