Krš?anstvo in živali - a podcast by RTVSLO – Ars

Ljudje smo vse bolj ob?utljivi glede ravnanj z živalmi. Moralni teolog in visokošolski u?itelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Roma Globokar odgovarja na ve? vprašanj, ki se porajajo ob ?lovekovem ravnanju z živalmi v lu?i krš?anske etike. Pravi, da mora ?lovek ponovno premisliti o svojem življenju in prehranjevanju, saj je s svojim na?inom življenja spremenil naravo tako, da ga to spremenjeno naravno okolje zdaj ogroža. Tudi ?e ?lovek ne bi postal bolj odgovoren do naravnega okolja, tudi ?e ne bi prepoznal vrednosti v živalih, bo moral že zaradi samega sebe spremeniti svoj odnos do stvarstva.
Dr. Globokar kriti?no ugotavlja, da sta krš?anska teologija in uradna Katoliška cerkev predolgo odlašali s poglobljenim razmišljanjem o ?lovekovem odnosu do živali in narave. Razlog za takšno držo najverjetneje po Globokarju ti?i v tem, da so prva ekološka gibanja pokazala na krš?anstvo kot na glavnega krivca za izkoriš?evalsko držo ?loveka.
»Ekološka gibanja so videla v krš?anskem navodilu na za?etku Svetega pisma »naj ?lovek gospoduje zemlji in naj si jo podvrže« božji mandat ?loveku, da lahko uporablja celotno stvarstvo, tudi živa bitja kot surovine, zato da si bo izboljšal življenje,« premišljuje dr. Globokar.

»?e pa mi pogledamo v Sveto pismo, se poglobimo v njegovo sporo?ilo, potem pa vidimo, da ?lovek nikakor ni postavljen kot edini gospodar. Stvarnik je Bog, ?lovek je postavljen kot skrbnik zemlje, da jo ohranja in varuje. Bog ustvarja živali podobno kot ?loveka. Oboji imajo življenjski dih, nefeš v hebrejš?ini, ki je bil dan od Boga.«
Zato moramo kristjani spremeniti svoj odnos do živali: »Ljudje in živali smo ustvarjeni od Boga in od Boga imamo notranjo vrednost. ?e verujemo v Boga stvarnika, potem ne moremo njegove stvari zlorabljati in uporabljati poljubno.«
Po drugi strani pa krš?anstvo, v nasprotju od skrajnih ekoloških gibanj, zagovarja razliko med ?lovekom in živalmi.
»?loveku smo dolžni brezpogojno spoštovanje in ga nikoli ne smemo ubiti, nikoli ne smemo pose?i v svetost njegovega življenja, medtem ko pa je živali dovoljeno ubijati, vendar ne brez utemeljenega razloga. Izklju?no takrat, ko jih potrebujemo za prehranjevanje. To, da ?lovek potrebuje hrano, pa je dejstvo, kajti s pridelavo le rastlinske hrane, na primer soje, bi naravi povzro?il tudi ogromno škode. Vsa živa bitja potrebujejo živalsko ali rastlinsko hrano. S prehranjevanjem posegamo v življenje drugih živih bitij kot preostala živa bitja.,« ugotavlja dr. Globokar.
Sveto pismo na za?etku opisuje ?loveka kot vegetarijanca, spomni dr. Globokar. To pa zaradi podobe raja, kjer ni bilo nasilja. Ko pa sveta knjiga opisuje resni?no življenje, prelivanje krvi med ljudmi in živalmi, pa sledi navodilo po zavezi z Noetom, da ?lovek ne sme zaužiti krvi, ker je v njej nefeš, duša, in ta pripada Bogu.
»To bi moral imeti v obziru sodoben ?lovek. Skratka, ko jemo meso, da vemo, da je bilo ustvarjeno za življenje, da ga je ustvaril Bog. ?e tudi se prehranjujemo z mesom, vemo, da je to dar in ga zaužijemo v hvaležnosti. Ne pa brez kakršnekoli zavesti živimo in se prehranjujemo.«
Ali je v lu?i krš?anske etike sprejemljivo rediti živali za zakol, ubijati divje živali, ali pa na njih delati poskuse. Je rešitev morebiti veganstvo, morebiti vegetarijanstvo. Sveto pismo na za?etku ?loveka opisuje kot vegetarijanca, na vsa ta vprašanja odgovarja dr. Globokar.

Further episodes of Sedmi dan

Further podcasts by RTVSLO – Ars

Website of RTVSLO – Ars